Friedrich Engels
Izvor družine, privatne lastnine in države
Naslednja poglavja so nekaka izpolnitev oporoke. Karl Marx se je namenil, da bo opisal rezultate Morganovega raziskovanja v zvezi z izsledki svojega - z nekimi omejitvami smem reči najinega - materialističnega proučevanja zgodovine in šele s tem je docela pojasnil ves njihov pomen. Morgan je v Ameriki na svoj način na novo odkril materialistično pojmovanje zgodovine, ki ga je odkril Marx pred štiridesetimi leti. In to ga je pri primerjanju barbarstva in civilizacije pripeljalo v glavnih točkah do istih rezultatov kakor Marxa. In kakor so cehovski ekonomisti v Nemčiji "Kapital" dolga leta tako goreče prepisovali, kakor so ga trdovratno zamolčevali, čisto tako so ravnali z Morganovo "Ancient Society"* predstavniki "predzgodovinske" znanosti v Angliji. Moje delo je lahko le skromen nadomestek za to, kar ni bilo več usojeno napraviti mojemu umrlemu prijatelju. Vendar leže pred menoj v njegovih obširnih izvlečkih iz Morgana kritične opombe, ki jih tu, kolikor je le mogoče, navajam.
Po materialističnem pojmovanju je razlog, ki v zgodovini v zadnji stopnji odloča: produkcija in reprodukcija neposrednega življenja. Ta pa je spet dvojna. Na eni strani proizvodnja živjenjskih potrebščin, živeža, obleke, stanovanja in za to potrebnega orodja; na drugi strani pa je proizvodnja ljudi samih, razplojevanje vrste. Družbenim ustanovam, v katerih žive ljudje določene zgodovinske dobe in določene dežele, sta pogoj obe vrsti produkcije: razvojna stopnja dela na tej, družine na drugi strani. Čim manj je razvito delo, čim bolj je omejena količina njegovih proizvodov, torej tudi bogastvo družbe, tem bolj prevladujejo v družbenem redu rodovne vezi. V okviru te družbene strukture, sloneče na rodovnih vezeh, pa se medtem čedalje bolj razvija produktivnost dela; z njo vred se razvijajo privatna lastnina in menjava, razlike v bogastvu, možnost uporabljanja tuje delovne sile in s tem osnova razrednim nasprotjem: novi socialni elementi, ki se skozi generacije trudijo, da bi prilagodili staro družbeno ureditev novim razmeram, dokler nezdružljivost obeh naposled ne pripelje do popolnega preobrata. Stara, na rodovnih zvezah sloneča družba se razleti, ko se spopadejo na novo nastali družbeni razredi; na njeno mesto stopi nova družba, organizirana v državi, katere nižje enote niso več rodovne zveze, temveč krajevne zveze, družba, v kateri lastninski red popolnoma obvladuje družinski red in v kateri se svobodno razvijajo tista razredna nasprotja in razredni boji, ki so vsebina vse dosedanje pisane zgodovine.
Velika Morganova zasluga je, da je odkril in obnovil v glavnih potezah to predzgodovinsko osnovo naše pisane zgodovine in našel v rodovnih zvezah severnoameriških Indijancev ključ, ki nam odpira najvažnejše, doslej nerešljive uganke najstarejše grške, rimske in nemške zgodovine. Toda njegov spis ni delo enega dne. Okrog štirideset let se je boril s svojo snovjo, preden jo je popolnoma obvladal. Zato pa je njegova knjiga eno izmed maloštevilnih del našega časa.
V nadaljnjem prikazovanju bo bralec v splošnem lahko razločil, kaj je Morganovega in kaj sem dodal jaz. V zgodovinskih odstavkih o Grčiji in Rimu se nisem omejil na Morganove dokaze, ampak sem pridal, kar mi je bilo na voljo. Odstavki o Keltih in Nemcih so v bistvu moji; Morgan je imel tu na razpolago skoraj edinole vire iz druge roke in za nemške razmere - razen Tacita - samo slabe liberalne potvorbe gospoda Freemana. Ekonomska izvajanja, ki so Morganu za njegov namen zadostovala, a so za mojega popolnoma nezadostna, sem vsa na novo predelal. In končno sem, samo po sebi umevno, odgovoren za vse sklepe, kolikor ni Morgan izrecno citiran.
[*] Ancient Society, or Researches in the Lines of Human Progress from Savagery through Barbarism to Civilization [Starodavna družba ali Raziskovanja o poteku napredovanja človeštva iz divjaštva prek barbarstva do civilizacije.] By Lewis H. Morgan