Karl Marks in Friedrich Engels
Komunistični manifest
Minilo je že več kot 150 let odkar sta Karl Marx in Friedrich Engels napisala Komunistični manifest kot program internacionalne zveze komunistov. Čeprav je že toliko let od nastanka tega dela, pa njegova vsebina bode v oči s svojo realnostjo in genialnostjo, in večina stvari napisanih v njem je danes prav tako aktualna kot je bila na dan nastanka manifesta.
Namen tega dela je bil pokazati ljudem, za kaj se dejansko komunisti zavzemajo in razkriti laži in klevetanja ki so padala na delavsko gibanje. Dan današnji ni prav nič drugače. Danes je še bolj pomembno, da ljudje lahko preberejo pristno idejo Marxa in Engelsa, kakšno družbo sta si predstavljala onadva, in kakšno želimo tudi mi.
Mislim, da danes ni jezika na svetu, v katerega Komunistični manifest ne bi bil preveden. Napisan je lahkotno in razumljivo a vendar neusmiljeno strelja svoje nauke na bralca.
Nedvomno je poleg Marxovega Kapitala najpomebnejše in najbolj brano delo, kar jih premore marxsistična literatura. Vendar je za razliko od Kapitala primerno za branje tudi popolnemu laiku, in predstavlja odličen uvod v spoznavanje Marxistične filozofije in naukov.
Naj razjasnim še nekaj pojmov, ki jih Marx in Engels uporabljata v manifestu;
Z besedo buržoazija mislimo na razred kapitalistov, to je lastnikov proizvajalnih sredstev. Buržuj pomeni kapitalist, lastnik tovarne, delovne ustanove. Z besedo proletariat mislimo na razred mezdnih delavcev, delavski razred, ki živi od svojega dela. Proletarec je torej drugi izraz za delavca.
Na kratko naj še predstavim vsebino manifesta. V predgovorih Marx in Engels podajata nekakšno dopolnilo manifestu, glede na to, da so se stvari od prvotne izdaje 1848. leta že spremenile. Ker manifesta nočeta popravljati, ga popravljata, s tem, da pomembne zadeve, ki niso več take, kot so bile, podajata v predgovorih.
V prvem poglavju Buržuji in Proletarci na kratko opišeta nastanek boržuazne družbe iz fevdalne družbe, opišeta sprebembe, ki jih je buržoazna revolucija prinesla, in podata sliko obstoječe buržoazne družbe in odnose znotraj te družbe. Nato na enak način prikažeta še družbo s strani proletariata, kako se razvija v njej in kakšni so odnosi med proletariatom in buržoazijo.
Drugo poglavje Proletarci in Komunisti je sigurno najpomembnejši del manifesta. Tu poda osnovne cilje komunistov ( odprava privatne lastnine delovnih sredstev ), odgovori na buržoazne obtožbe glede komunističnih nazorov in ciljev. Poda osnovne točke in načine za dosego komunistične družbe in na kratko predstavi kako bo izgledala komunistična družba. Drugo poglavje nam pokaže, da je komunizem temelji izključno na ekonomskih zahtevah, in preobrazba iz kapitalistične v komunistično družbo bo temeljila na ekonomsko - gospodarskih spremembah, nič drugega. Opiše tudi družbene in medčloveške odnose, ki se bodo spremenili v komunistični družbi, vendar samo kot posledica spremembe v načinu dela.
V tretjem poglavju Socialistična in komunistična literatura, spregovori o različnih vrstah pojmovanja socializma. Nobena od teh ni prava. Marx in Engels jih omenjata, da bi ljudje znali spoznati razliko med Marxističnim socializmom in ostalimi kvazi oblikami. Nekatere od teh oblik so za današnji čas neuporabne, ker so zastarele. Zelo zanimiva pa je oblika Konservativnega ali Buržoaznega socializma, ki ga lahko danes vidimo pri večini političnih strank. Preberite si ta del pozorno in opazili boste, kako se nanaša na današnje razmere.
Zadnje, četrto poglavje, nam govori o odnosu, ki ga imajo komunisti do drugih strank. Čeprav je to poglavje danes povsem zastarelo, saj večina strank, naštetih v poglavju, danes ne obstaja več. Lahko pa potegnemo zelo pomembno dejstvo, to je da se tudi danes komunisti prikjučujejo različnim strankam, ki niso komunistične, imajo pa nekatere skupne cilje. Komunisti sodelujejo in pomagajo doseči te skupne cilje, vendar nikoli ne pozabijo kakšni so njihovi končni cilji, cilji opisani v drugem poglavju tega manifesta, in ti so vedno na prvem mestu.
Ta manifest sem se odločil spraviti v digitalno obliko, da bi bil dostopen čim širšemu krogu ljudi, da bi lahko vsak, brezplačno bral pristno Marxovo besedo in se sam prepričal kaj v resnici je komunizem. Ko boste brali ta manifest ga berite počasi in zbrano. To ni roman, to je študijsko gradivo. Ker vam po prvem branju verjetno veliko stvari ne bo jasnih, si vzemite čas in ga preberite še enkrat. Resnično zanimiv vam bo postal šele v drugem ali tretjem branju, ko boste razimeli že precej več. Jaz sem ga prebral kake pet krat in vedno ko ga berem znova se mi razjasni toliko stvari kot bi ga bral prvič.
Svetujem vam, da vse kar preberete primerjate z današnjo družbo, s svojimi izkušnjami. Našli boste odgovore na stvari, ki jih do sedaj niste znali pojasniti.
Dejan Đerković
20.7.2000
"Zveza komunistov", internacionalno delavsko združenje, ki je samo po sebi umevno
moglo biti v tedanjih razmerah le tajno, je na kongresu v Londonu novembra 1847
naročila spodaj podpisanima, naj izdelata javnosti namenjen partijski program.
Tako je nastal pričujoči "Manifest", katerega rokopis je nekaj tednov pred Francosko
revolucijo leta 1848 romal v London v tisk. Objavljen je bil najprej v Nemščini
in v tem jeziku so ga ponatisnili v Nemčiji, Angliji in Ameriki najmanj v dvajsetih
različnih izdajah. V Angleščini je izšel prvič 1850. leta v londonskem listu
"Red Republican" v prevodu miss Helen Macfarlane, 1871. leta pa v Ameriki najmanj
v treh različnih prevodih. V francoščini je izšel najprej v Parizu tik pred
junijsko vstajo 1848. leta, nato pa še v new-yorškem listu "Le Socialiste".
V poljščini je izšel v Londonu kmalu po prvi nemški izdaji. V ruščini je izšel
v Ženevi v šestdesetih letih. Tudi v danščino je bil preveden kmalu po svojem
izidu.
Čeprav so se razmere skozi čas močno spremenile, ostajajo splošna načela, razvita v tem manifestu v splošnem tudi danes še popolnoma pravilna. Kako posameznost bi bilo treba tu in tam izboljšati. Praktična uporaba teh načel - izjavlja "Manifest" sam - bo vselej in povsod odvisna od zgodovinsko obstoječih okoliščin in zato se sploh ne pripisuje posebna važnost revolucionarnim ukrepom na koncu II. poglavja. To poglavje bi se danes v marsikakem pogledu glasilo drugače. Spričo ogromnega razvoja veleindustrije v zadnjih letih in hkrati z njo napredujoče partijske organizacije delavskega razreda, spričo praktičnih izkušenj, najprej februarske revolucije in še mnogo bolj Pariške komune, ko je imel proletariat dva meseca prvič v rokah politično oblast, je danes ta program na nekaterih mestih zastarel. Zlasti Komuna je dokazala, da delavski razred ne more kratko in malo prevzeti obstoječega državnega stroja in ga pognati v tek za svoje lastne namene. Dalje je samo po sebi umevno, da so opombe o stališču komunistov do različnih opozicijskih strank (IV. poglavje) pomankljive, dasi so v osnovnih potezah še sedaj pravilne, vendar v svojih podrobnostih danes zastarele že zaradi tega, ker se je politični položaj docela spremenil in je zgodovinski razvoj večino tam naštetih strank zbrisal s sveta.
Toda "Manifest" je zgodovinski dokument in po najinem mnenju ga nimava več pravice spreminjati. Kaka poznejša izdaja bo morda izšla z uvodom, ki bo premostil razdobje od 1847. leta do danes; pričujoči ponatis je prišel za naju preveč nepričakovano, da bi to utegnila napraviti.
London, 24. junija 1872
Karl Marx
Friedrich Engels
Predgovor k sedanji izdaji moram žal podpisati sam. Marx - mož, ki mu ves delavski
razred Evrope in Amerike dolguje več kakor komur koli - počiva na highgatskem
pokopališču in njegov grob je že porasla prva trava. Po njegovi smrti še zlasti
ne more biti več govora o kaki predelavi ali dopolnitvi "Manifesta". Toliko
bolj potrebno se mi zdi, da tu še enkrat izrecno ugotovim naslednje:
Osnovna misel, ki preveva "Manifest": da je ekonomska proizvodnja in iz nje nujno izvirajoča družbena struktura sleherne zgodovinske dobe osnova za politično in umsko zgodovino te dobe; da je bila potemtakem ( odkar je razpadla prastara skupna zemljiška lastnina ) vsa zgodovina zgodovina razrednih bojev, bojev med izkoriščanimi in izkoriščajočimi, vladanimi in vladajočimi razredi na različnih stopnjah družbenega razvoja; da pa je ta boj dosegel zdaj stopnjo, ko se izkoriščani in zatirani razred ( proletariat ) ne more več osvoboditi izkoriščajočega in zatirajočega razreda ( buržoazije ), ne da bi hkrati vso družbo za vedno osvobodil izkoriščanja, zatiranja in razrednih bojev - ta osnovna misel je edino in izključno Marxova.
To sem že večkrat izrekel; toda prav sedaj je potrebno, da stoji tudi pred "Manifestom" samim.
London, 28. junija 1883
F. Engels